Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

Depresija bolezen našega časa!

Depresija, anksiozne motnje so, učitelji na poti spoznavanja samega sebe O čem bodo učenjaki pisali, če ne bodo poznali vse nianse trpljenja, strahu, dvoma, šel trpeči spozna, lepoto življenja brez bolečin
Znamenja, da se s človekom nekaj dogaja so več plastna. Mogoče se začne s panično reakcijo. V trgovini nas začne dušiti, srce razbija, strah nas je , da bomo kolapsirali, si naredili sramoto, padli po tleh, vsi bodo videli, da ne obvladamo samega sebe. Počasi se strahovi začnejo množiti. Bojim se, da bo jutri, čez mesec dni načrtovani poslovni dogodek splaval po vodi, bojazen pred bojaznijo postane stalnica našega življenja Umikamo se v samoto, zgubljamo prijatelje, venomer v strahu nismo več prijetna družba za prisilno nasmejane ljudi. Pomirjevala pomagajo samo na kratko, po daljšem jemanju se nanje tudi fizično navadimo. Prava notranja depresija, nima veliko veze s tem, da smo enkrat dobre volje, drugič pa se nam ned da pogovarjati, najraje bi se skrili v lupino telesne varnosti. Pri resnem obolevanju ne moremo vstati iz postelje, jesti, vsako potovanje do stranišča postane muka. Temna luknja v katero se pogrezamo je enako niču, praznini brez občutkov, nikogaršnja zemlja polna bolečine, ki se seli po telesu. Romamo od zdravnika do zdravnika, a vsi izvidi kažejo, da je stanje normalno, nas pa boli duša, v telesu se naseljuje topa bolečina, brez izvora in stalne lokacije. Pravijo, da so sodobna zdravila sposobna vplivati na procese v možganih, povečuje se nivo serotonina, dopamina, po mesecih in letih jemanja se počutimo bolje. Ne bom se delal pametnega, mogoče je v hudih stanjih, ko pacienti mislijo na samomor, res nujno vzeti tabletke, a če se človek ne počuti ljubljen, če se mu cefra, sesuva samopodoba, je potrebno globoko zaorati v podzavest, prepričan sem, da se trening za depresijo začne že globoko v otroštvu. Naše zdravstvo, s prepolnimi čakalnicami, premajhnim številom psihiatrov in usposobljenih psiho terapevtov, človeku v duševni stiski ne more nuditi zadostne opore, izjema so premožni ljudje, ki si ustrezne terapije lahko plačajo. Ko propade tovarna, v kateri je mož in oče delal, garal celo življenje, sedaj pa si ne more privoščiti nič, nastane odličen poligon za socialno depresijo, za katero navadni ljudje niso odgovorni sami, kriza najbolj prizadene etične ljudi, ki se jim je zgodila krivica.
Škoda, da ljudje, ki se bolnišnično zdravijo zaradi motenj dobijo stigmo, papir, da so drugačni, moji izkušnje kažejo, da veliko bolje shajam z ljudmi, ki so veliko prestali, od njih se lahko naučim, kako se premaguje bolečina, od številnih pijancev, ki se majejo od šanka do šanka, pa veje samo gnus in sovraštvo. Norost je temeljno stanje, ki nas dela človeške, odpira nas za toleranco, postajamo strpni, ustvarjalni, barviti. Za več norosti, ustvarjalnosti, kreativne nepredvidljivosti, za manj politikantstva, manipulacij, spletk in laži.
Igor Bizjan

  • Share/Bookmark
18.02.2013 16:20




3 odgovorov v “Depresija bolezen našega časa!”

  1.   stricmarc pravi:

    Ja, pa še kako je res. Odlično napisano!

  2. NoMercy  NoMercy pravi:

    kaj pa, če je na svetu (tudi v SVN) preveč scrljanih, da predolgo živijo, in so “zadojeni”, da se ne morejo spopasti z razmerami??

    Kje so ljudje, ki so osvajali Evropo (vikingi, rimljani, slovani …), Ameriki, Avstralijo … :P

  3.   David pravi:

    Hm. Zelo dobro vem, o čem pišeš. Jaz sem to stanje z vsemi naštetimi elementi tam zgoraj “prebolel”. Tri leta je trajalo, da sem se vrnil nazaj v družbo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !