Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

POHOTNICA, BURJA, SONČNI ZATON

Raje je fukala kot jedla velike, sočne zrezke. Po tesnih ulicah je vročično iskala velike, debele kurce, da bi potešila vulkansko slo. Pravili so, da zna po velikosti nosu, obliki členkov, nezmotljivo ugotoviti, velikost moškega spolnega uda. Včasih je v posteljo povabila, zvlekla, dva, tri voljne ude, in se z njimi sladkala do onemoglosti. Če kdo ni izpolnil njenih poltenih pričakovanj, je dobil batine, modrice so pričale o slabo opravljeni nalogi. Končala je v bolnišnici na vrhu hriba, kjer z drobnimi tabletkami, porežejo zverinske strasti, melanholijo, pretirano očaranost nad življenjem. Videl sem jo pred časom, lesket njenih oči, je za vedno ugasnil. Tresočih rok in mlahavega koraka, ne išče nič, samo topo zre…
Močna burja na Punti je znak, de iz vse Slovenije pridrvijo, srfarji izurjeni v preskakovanju, jahanju valov, kot kavboji na divjem zahodu skušajo ukrotiti moč nihajoče vode, oprezajoč od kod prihaja največji bizon, vodni kolos, ki si ga strastno želijo obvladati. Jezdijo na vetru in skušajo ukaniti vetrove, ki prihajajo pod nepredvidljivimi koti, radi vidijo, da padejo v vodo kasneje kot tovariši. Najboljši dirjajo po vodni gladini sem ter tja kot neugnani satiri, proti obzorju se nagiba njihovo jadro. Burja čisti misli in srce!
Sončni zahod, potopljen na konici rta Savudrije je bil veličasten. Po izginotju žareče krogle,
so bruhnile barve, najprej nežno rdeča, prelivajočo se v pahljačasto zeleno. Barve so bile tako močne, da jih z šibko energijo nisem mogel upesniti v poln haiku. Lepota sama na sebe presega človekovo zmožnost, da bi jo reproduciral v obliki, ki ne bi pričala majhnost in nepomembnost našega vsakdana.

  • Share/Bookmark
31.10.2012 09:35




Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !