Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

BITI NAJPAMETNEJŠI NA VASI IN ČUDEŽNO OSTATI ŽIV!

Alojz Ihan: Državljanski eseji) Alojz Ihan je zvezda intelektualne scene, vsaka nova knjiga je obsojena na uspeh. Profesor imunologije na medicinski fakulteti, najmlajši Prešernov nagrajenec, bodoči akademik itd. V prvencu, pesniški zbirki Srebrnik, je s srhljivo, kirurško natančnostjo, narativno gesto zarezal na eni strani v intimistično, razčustvovano tradicijo osebno izpovedne lirike, s komunikativnostjo, poetičnimi, osebnimi zgodbicami pometel z modernistično izpraznjenostjo (uf, kakšno nabuhlo, pametno besedičenje).Knjigi Državljanski eseji je usojeno, da bo zelo, zelo brana. Človek postane sumničav, ker je spremno besedo napisal Rado Pezdir, prozaični pravičnik je grozil, da bo z imeni in priimki privedel pred sodišče hudodelce, očistil družbeno tkivo vsesplošne svinjarije … vse skupaj je izvenelo kot pubertetniško postavljanje, nič, medijski nateg, veliko narcističnega grmenja, zadaj pa praznina.

Profesor začne z moralo, Slovenijo označi za podalpsko provinco, mrežne povezave vplivnežev so ugrabile Slovenijo, moški testosteron je uplahnil, saj povprečnež nima več uspešne skupine, tovarne, športne združbe, da bi se z njo lahko identificiral in se vzpostavil kot del zmagujoče skupine. Vprašanje za vsakega izmed nas, ali imamo poštenost tako zacementirano v podzavesti, v genih, da bi ob grabežljivi človeški strukturi, bleščečemu koritu in možnosti hitrega bogatenja rekli odločen “ne”? Zelo, zelo dvomim! Človeška narava gre rada po poti najmanjšega odpora, če mu prijateljska združba ponudi denar, za zvestobo in lojalnost ob plenjenju, ga normalen človek brez občutka krivde vzame, iz takšne snovi smo, kot provincionalni tatiči.
Zapeljivo branje se kmalu zatakne v grlu, ker hoče pronicljivi pisatelj ostati berljiv za vsako ceno in ne zareže globje v tragično, nezavedno strukturo posameznika, ki ni tako vehementno razložljiva, da bi se jo dalo stlačiti v formulo, s poenostavljenimi vpogledi in objektivno znanstveno moralko. V zdravniških temah je bolj prepričljiv, o izgorelosti ve veliko, psihosomatika je obče prisotna, tablete ne rešujejo debelosti, visokega krvnega tlaka, neustreznih simbiotičnih odnosov v družini in družbi. Že pingvini na Anktarktiki, ob taljenju ledu, najdejo otipljive dokaze, da se Zemlja segreva, vsi smo seznanjeni z zdravim konceptom življenja, a brez čudežne tabletke težko premagamo udobnost vsesplošne apatije in zaležanosti.
Ko to pišem, sem na postu. Kot že tolikokrat poprej, sem se prenajedal z nezdravo hrano, da bi pregnal glavobole, nevrozo in splošno razdražljivost, potem grem v drugo skrajnost, presno hrano in post, da najhujše zdravstvene težave minejo. Čustvena gugalnica iz otroštva se nadaljuje, gor in dol, iz razigranosti v otožnost, ne verjamem, da bo kdaj bolje, včasih se mi zdi, da delujem kot hitro pokvarljivi robot brez garancije. Splošno je znano, da aerobna dejavnost trikrat na teden znižuje stres, a le kdo se brez muke, v deževnem vremenu, spravi v športne copate in kot Feniks poleti testosteronski sreči naproti. Na dolgi rok mi spremembe, stalnosti, zdravega načina življenja, prave mere v mišljenju, čustvovanju in delovanju ne uspe vzpostaviti, čeprav se racionalno vsega zavedam.
O, Bog, daj mi, prosim, napiši odrešilen recept! Pisatelj se mi zdi kot duhovniki v katoliški cerkvi, ki imajo na vsako vprašanje nedvoumen odgovor. Njegov pisateljski svet malo dvomi, racionalni odgovori, umotvorne analize se levijo s tekočega traku, a zdravila za tesnobno stanje, splošno depresivnost ne iznajde. Kritike, inteligentni vpogledi, veličastne analize družbenih razmer se otresajo z vsakega vaškega vogala, na dnevnem redu so v vseh vaških beznicah v izropani deželici. Bravurozna, spolirana, pravoverna, razsvetljena pisava, ki bi jo morali uvesti v šolske učbenike, kot izjavljajo na hitro pretreseni navijaški kritiki, ima eno samo napako, da se jemlje preveč resno. Mesijanske ideje, supersonični vpogledi v samo srčiko duše, lahko postanejo hitro pokvarljiva, novodobna, potrošna roba. Pogrešam zdravilno distanco, poetični samopremislek, prazen prostor, trenutek sumničavosti do odrešilnega peresa, malo se tolažim, tudi veliki umi uporabljajo pero za stresanje jeze, psihoterapevtsko nerganje po dolgem in počez. Zgodovina naših muk, rev, strašljivih, depresivnih, apokaliptičnih napovedi, je dolga, predolga, že v kameni dobi so imeli strahotne recesije, ker niso več mesecev, let potolkli nobenega dinozavra, potem pa je kozmični piš za milijone let odnesel vse živo in mrtvo. Mogoče Slovencem primanjkuje zdravega balkanskega humorja, Haso in Mujo bi že vedela, kako zrihtati, biofilno uravnati zamračeno, incestuozno pleme. In tako v neskončnost čutim, kako se moje ubožno pero napihuje iz stavka v stavek …

Igor Bizjan

  • Share/Bookmark
26.10.2012 07:17




En odgovor v “BITI NAJPAMETNEJŠI NA VASI IN ČUDEŽNO OSTATI ŽIV!”

  1.   stricmarc pravi:

    Tvoj komentar Ihanove literature je obetaven. Bom vzel eno njegovih knjig v bližnji preteklosti v roke. v Financah berem njegove kolumne, vendar niso presežek intelekta. Prej politikantsko šimfanje , le manj bombastično od Pezdirja.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !