Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

JURIJ GUSTINČIČ

Jurij Gustinčič je veliki steber slovenskega novinarstva v ponos težkega poklica. Ne more si oprostiti, da je zaradi izleta po pogrebu očeta, za en dan zakasnilo poročilo za Politiko iz New Yorka, na dan, ko je odstopil ameriški predsednik R. Nixon. On je poosebljenje 20. stoletja, vzpone in padce komunizma in kapitalizma je obravnaval z enako zavzetostjo in željo po objektivnem poročanju. Beseda dialog v politiki po besedah Gospoda Jurija ne pomeni vedno prijetno kramljanje, muke nastanejo, ko velike sile malim postavljajo meje svobode. Zunanja politika skozi njegove besede nikoli ni bila dolgočasna in razvlečena, med vrsticami je razširjal meje, omejenemu, diktiranemu horizontu socrealističnega novinarstva. Kot dopisnik, med drugim tudi beograjske Politike (Žalostno je, kaj je v času Miloševićeve ere nastalo iz tega včasih odličnega časopisa) je služboval po velemestih velikih sil, mama kot zavedna Primorka mu ne bi oprostila, če ne bi vseskozi poudarjal slovenske korenine.
Človek 21. stoletja bo nervozen človek, kriza okoli denarja se bo poglabljala, pravi legendarni novinar, ki ima rad časopis, njegov vonj in otip…
Juriju Gustinčiču je država podelila red za zasluge, visoko nacionalno priznanje. Večkrat pride v Piran, prijateljica, podjetnica ga gosti. rada se druži s pomembnimi ljudmi (Kdo se ne!) Pokazala mu je moj zapis o njemu v knjigi Brezčasje, komentiral je, da je piranski, kar v kontekstu svetovljana ni kompliment Mene kot zapečkarja, ki potuje skozi knjige in filme, letal se panično bojim, ljudje z široki obzorji fascinirajo, čeprav je v majhnem zrnu najbrž zaobjet ves svet Novinar je aristokrat, privzdignjen nad prozaično vsakdanjost, včasih imam občutek, da rodno grudo zaradi majhnosti, politično ne jemlje popolnoma resno, (le kaj si misli o kompetentnosti janševe vlade) na trenutke se zazdi, da obrobnost ni vedno povezana z mirom in osrečujočo tišino, bolj z nemočjo in sanjami o velikem svetu Zanj so velike, močne dežele, njim namenja pozornost. Nikoli ni govoril o teorijah zarote, o vzporedni procesih distribuiranja moči, posvečenih, skrivnih interesih združb, ki vlečejo niti iz ozadja. Vse življenje suha, objektivna, tisočkrat preverjena dejstva. Mogoče se v trdi realnosti skriva največja poezija?

Igor Bizjan

  • Share/Bookmark
10.10.2012 16:28




8 odgovorov v “JURIJ GUSTINČIČ”

  1.   NoMercy pravi:

    če Drugorazredni dobi še en mandat bodo pa vsi “dobri” partijci dobili lente :(
    morda cel J.J. :)

  2. NoMercy  NoMercy pravi:

    škoda je pa le, da takšna odlikovanja ne obeležijo še z nasajanjem odlikovanca po turško pred npr. Teharskim grobiščem :)

  3.   Rado pravi:

    Ne morem verjet NoMercy, kakšen tečnež si ratal.
    Včasih si bil zabaven, duhovit. Danes pa . . . .

    Gustinčič je eden zelo redkih novinarjem, ki jim verjamem in mi ni treba preverjati dejstev.

  4.   ametist pravi:

    Svetovljan, realist, nikoli pritlehen, vedno malo skrivnosten. Ko sem najbolj poslušal njegove komentarje jih je skoro vedno nahitro zalkjučil.

  5.   milan pravi:

    takih ne delajo več

  6.   Bimbo pravi:

    Rado, res je bil neusmiljeni nekoč veliko bolj zabaven. Upam, da gre za prehodne težave.

    Če kdo, si Jurij Gustinčič res ne zasluži takih komentarjev. On je eden redkih ljudi pri nas, ki je bil v obdobju samih tovarišev neomajno pravi gospod, zdaj, v času parvenijske jare gospode, je pa na enako neomajen način tovariš. A ni bil Gustinčič tisti, ki bi se tako spreminjal…

  7.   Stric Marč pravi:

    Zaradi pomanjkanja lakajstva ni bil nikoli v prvem planu; ne včeraj in ne danes. Ostal je pokončen, dovolj pameten, da je kaj zavil tudi v celofan. Ni bil hujskaški in ne žaljiv, kar je danes redkost. Še danes rad preberem njegove kolumne v Mladini ( drugi ga ne objavljajo).
    Avtorju v tolažbo. Razvoj informacijskega medija omogoča svetovljanstvo tudi zapečkarjem, ki nimajo nomadske krvi, ki imajo strah pred letenjem in so najraje doma.

  8. NoMercy  NoMercy pravi:

    @ Rado & Bimbo: je Tovariš Gostinčič zamrznil svoje članstvo v ZKJU/ZKS??? se ga je morda kdaj odrekel??? Je vrnil “partijsko” knjižico .. je morda zahteval vrnitev vplačana članarine v ZKJU/ZKS, ker se je počutil prevaranega???
    Torej: koga je Drugorazrednik odlikoval (vzporednica z Ertlom???).
    Npr. Matevža Krivica še ni odlikoval, pa je jebal znanje partiji že nekje v 1980_ih s pohodom skozi Inštitucije, da je zjebal Delovega (partijskega) urednika – in nekako celo dokazal DEMOKRATIČNOST zakonodaje SFRJ …. Gustinčič pa je na to temo še vedno kot zlata ribica: brez teksta!!
    Skratka: DaniloT je zopet odlikoval enega od (manj) ekstremnih komunajzarjev – OK v najboljšem primeru navadnega karierista??? WTF?? a smo res tam, da so “karieristi” nacionalni “junaki”???

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !