Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

Skok čez kožo

Tri mesece nisem imel košarkarske žoge v rokah, sopara mi ne dene dobro, poleti sem malo plaval in zvečer hitro hodil. Po očetovi smrti so se mi zdravstvene težave povečale. Pritisk je narastel, imam resne težave z aritmijo. Proti večeru grem na sprehood do Fiese. Tam na vsakih deset let rudarji brezplačno letujejo (rudnik ima v lasti hotel), a ne počivajo, imajo rekreacijske počitnice. Rudnik nudi celotno oskrbo od zaposlitve do smrti. Poskrbi za vse, rudarji so močno povezani v dobrem in slabem, po skoku čez kožo postaneš član bratovščine, ki ti predstavlja oporo do konca, samo psihično in fizično moraš biti dovolj trden, da zdržiš vse pritiske, včasih je najtežje zdržati medsebojno zajebancijo, pravijo, da samo najmočnejši ostanejo. Pri mojih letih so večinoma že v penziji. Že več kot desetletje z najboljšim rudarjem igram košarko ena na ena, in čeprav ima nasprotnik bučno podporo, še nisem izgubil. Za ogrevanje sem metal, a preciznost me je izdajala. Od desetih metov sem dva, tri zgrešil. Tokrat je bil moj nasprotnik desetletje mlajši, večji, težji, bivši igralec druge lige. V začetku me je podcenjeval, saj je mislil, kaj bo ta starček, saj se komaj kotali po igrišču. Zadel sem nekaj uvodnih metov in zlahka zmagal prvo tekmo. Drugo tekmo se je začel na silo ruvati pod košem, a z razdalje sem mu paral živce z umirjenimi meti čez dvignjene roke. Zadnja dva meta pred koncem se me je oprijel kot sestradani klop, visel je na meni kot stokilska utež. Zbežal sem iz rakete na trojko, še vedno me je zagrizeno spremljal. Naredil sem dva hitra koraka in mu popolnoma nagnjen čez roko, v visokem loku spustil trojko brez kosti. Iskreno sem bil vesel, mislil sem, da me je roka, božja milost zapustila. Vem, bralci se boste hudovali, jezili, pa kaj se ta sivolasi, ostareli mladenič brez zob tako neusmiljeno, moteče, hvali, saj se mu z leve noge po malem že vsipa krematorijski prah. Težko je verjeti nekomu na besedo, tudi če bi videli, bi komaj verjeli, a kot bi reklel Zmago Sagadin, ta fant ima mehko ročico…

Kriki iskrenega navdušenja, rudarji so pošteni fantje, če si v nečem dober, te brez zadržkov spoštujejo. Zajelo me je dobro počutje, brez besed sem se poslovil in v samoti pestoval dobre občutke. Hvala Bogu, nisem še popolnoma za odpad, še zmorem, še sem v polnosti živ, diham z razprtimi pljuči …

Igor Bizjan

  • Share/Bookmark
5.09.2012 11:03




Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !