Marija se prikazuje nam, dobrim ljudem

Glasba je ezoterična umetnost, sestra poezije. Umetnik v času milosti, navdiha, vdora življenjske radosti, postane odprt kanal za plivkanja morja, šumenje vetra. Sliši glasbo, še preden orkester prvič zaigra. Fajon je nemiren duh. V Piranu je našel manjkajoči košček duše. Razpet med zemljo in nebom je himnično zapel. Stoletja so se spojila v harmonično sobivanje. Spomin je naša skupna usoda, večni potepuhi smo, iskalci neodstrte lepote. Nič ni končano, ker se tudi nič ni začelo. Napuh nas ovira, da bi ustvarjalno zadihali s polnimi pljuči. Ne bomo se razbili na čereh. Morska zvezda vodnica pazi na nas.

..in potem glas, božji glas iz grl pevcev in pevk, trpečih posameznikov, ki iščejo zavetje v nevidnem, zavestju svetega. Sposobni smo, lagati, krasti, poniževati ubijati, klati, a tudi ustvarjalno presegati prostor in čas. Ustvarili smo mnogotera glasbila, preko drobnih, drhtečih glasov, harmonično vpijemo po odrešitvi, v kontrapunktičnem zamahu bi radi prevpili grozo zgolj smrti. Samotni iskalci Boga smo, skrušeni pred nedoumljivo milostjo. Razklano, minljivo telo hrepeni po odrešitvi duše, v vseh jezikih, v vseh verstvih in kultih, animističnih risbah, sarkofagih, zakristijah, oltarjih smo povabljeni v svetlobo brezpogojne ljubezni, večni svečeniki brezmejnega upanja. Marija se prikazuje nam, dobrim ljudem!!!