Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

Nevarno Morje

Plavam petdeset metrov od obale. Naenkrat grozljiv krik, moški srednjih let nekaj deset metrov od mene začne predirljivo kričati: “Ne morem več, hrbet me grozno boli, ne morem več, utopil se bom”.
Priplavam izza hrbta in mu položim roko na mesto bolečine, kjer je bil operiran. Mirno mu začnem govoriti, naj plava naprej, naj se ne boji, da sem prisoten. Potolažil sem ga, da učim zdravljenje z bioenergijo, da bo kmalu dobro.
Ljudje na obali so slišali krik, nekateri so plavali proti nama. da se panika ne bi povečala, sem jim zabičal, naj ostanejo na svojem mestu. Prišel je do obale brez večjih problemov.
Fantomska bolečina, spomin na pretekle travme nas lahko v trenutku zablokira, panična reakcija je lahko sredi morja usodna. Morje ni naše naravno okolje, v njem gostujemo, zato je pametno, da se ne oddaljujemo preveč od obale. Vse pretekle bolečine so uskladiščene v nas, nikoli ne vemo, kdaj nas lahko spet obiščejo v že preživeti intenziteti.
Stari, pametni Dalmatinci pravijo: “Hvali more, drž se kraja!”

  • Share/Bookmark
20.07.2012 10:10




2 odgovorov v “Nevarno Morje”

  1.   NoMercy pravi:

    sploh ne razumem, da ljudje v času navala na obalo hodijo / plavajo v morju. Pa saj je kot, da bi se v banji kopal v lasnih iztrebkih obogatenih še z nafnimi in oljnimi izvlečki :P

  2.   Seby pravi:

    No mercy, zdaj si pa v meglo brcnil. Sicer ne vem kje se ti namakaš, ampak pri nas na Krku je voda kristalno čista. To kvečjemu velja za bazene ali pa toplice. Tam pa mene ne boš videl. Morje je pa čisto, razen če se ti ne kopaš v pristanišču.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !