Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

MAČKA IN MIŠ

Že nekaj let romam na festival animiranega filma, letos je osma izdaja. Nekaj časa sem rabil, da sem se navadil posebne estetike, a me je angažiranost režiserjev in ostrina v analizi sodobnih problemov, hitro pritegnila. V okviru abonmaja za mlade KUL, je bil predstavljen film Animirano mišljenje, britanskega psihologa, člana letošnje žirije in režiserja dokumentarnih filmov A. Glynna. Depresivna oseba je izpostavila evforično epizodo, ko je človek vsemogočen, dobre volje in pretirano optimističen, potem, pa zgrmi v temno, moreče stanje, težko opravlja vsakdanje naloge, ne more vstati iz postelje. Štiriminutni filmi so doživeto in slikovito predstavljali probleme, ki so pogostejši, kot si ljudje upamo priznati, vsak pove, da je prehlajen, duševne motnje se še vedno drži stigma. Mike trpi zaradi paničnih napadov in agorafobije ter se pogosto težko odpravi od doma. Ko z vizualnimi podrobnostmi opisuje, kako doživlja izčrpavajočo tesnobo, spoznamo stisko, v kateri je obisk trgovina pravi podvig. Punca z motnjo prehranjevanja, je želela izginiti, hotela je zavzeti čim manj prostora na svetu, zato ni jedla več dni, Fanta dneve in dneve preganja obsedenost z Sadamom Huseinom, čuti se sokriv za zlo, ki ga povzroča, praska se je po koži do krvi, obsesivno kompulzivne motnje so mu onemogočale vsakdanje, normalno življenje, kar je tudi znak, da je potrebno zdravljenje. Polna dvorana, študenti so veliko spraševali režiserja, kratki animirani filmi, pripovedovane osebne zgodbe, so se jih močno dotaknile.
V okviru sekcije Žirija se predstavlja – Max Andersson – mi je v predfilmu One hundred years (1984), v oči padla animacija s krogom, v katerem se v neskončnosti lovita mačka in miš, kot bi mezdni delavec večno lovil finančnega kapitalista, da bi mu pošteno plačal za opravljeno delo.
V poljskem enajstminutnem filmi Good news bad news (Kacper Shikeli, 2011) iz sekcije Evropski študentski tekmovalni spored I. delavec v tovarni alkohola sproži revolucijo, spodbudi prebivalce mesta, da se začnejo boriti za svoje pravice – čas bi bil, da se tudi Slovenci zbudimo. Naša obsedenost s politiko je patološka. Predvolilne oddaje so imele rekordno gledanost, vsi časopisi so zasuti z facami, ki že desetletja s svojo prisotnostjo vedrijo in oblačijo na medijskem nebu. To je refleks iz socializma, ko so razlagalci marksističnih, Titovih idej in misli prali glave povprečnemu konzumentu. Ljudje pogoltnemo vse, brez distance nas sleparijo že desetletja! Kot udeleženec in simpatizer evolucije15o, sporočam izvoljenim predstavnikom ljudstva, naj se vzamejo v roke, naj ne bodo hlapci kapitala in lobijev: »Vi bi še naprej trgali živce narodu, napihovali bi se, merili črvičke med nogami, izsiljevali. Takoj sestavite vlado narodne enotnosti, marš reševat krizo, banda politikantska!«

  • Share/Bookmark
9.12.2011 08:59




Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !