Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

UGLEDNI, POKLICNI TATOVI IDEJ!

Že nekaj časa opažam, da poklicni, ugledni, dobro plačani pisci, komentatorji, kolumnisti, v pomanjkanju navdiha, duhovne impotence in izostrenih misli, blodijo po blogih, berejo komentarje in si veselo prisvajajo ideje, misli, stavke, odstavke od nas, anonimnih, tretjerazrednih pisunih in jih veselo predstavljajo za svoje. Živimo v času, postmodernizma, ki večinoma neustvarjalno vsrkava in goltna ideje preteklih rodov in sprotne zaznave, živimo v copy/paste kulturi, kjer je pomanjkanja časa, sinonim za pomanjkanje razmisleka in avtorefleksije. Ni problem, če si bloger brez stasa, imena in podobe , kaj tujega zapiše kot svoje izvirno umotvorstvo, on ne živi od pisanja in ker je ponavadi anonimen si tudi avtorstvo svojega teksta ne prisvaja, je ene vrste dobrodelnik, ki prešerne, pijane strele svojega duha kot vaški posebnež zastonjsko trosi naokoli in prispeva po svojih močeh k barvitosti virtualnega okolja v katerem prebiva, kot radovedni pohajalec na robu fluidnih identitet. Nočem biti preveč vase zagledan, še bolj patološko narcisoiden kot me vidijo nepozorni bralci, a rad bi maloštevilne obiskovalce bloga opozoril, kaj je v zadnjem času , odkar se potikam po virtualnem zaslonu, zraslo na mojem zelniku. Moja sta oba slogana, Predsednik, ki združuje (Turk) in Odgovornost za spremembe (SD), prvi sem Pahorja poimenoval z Boratom, pred dvema letoma sem si od Cankarja sposodil metaforo dolina Šentflorjanska, jo začel stalno uporabljati in sedaj domuje v neštetih drugih zapisih, skupaj z grozečo tabloidnostjo vsakdanjega življenja, ker smo uporabniki vedno bolj otopeli, mediji spuščajo v nas vedno močnejše curke posebnih razmer in adrenalina, v želji, da bi pritegnili našo begavo pozornost V članku, Ne joči Petra, ki sem ga objavil takoj po Majdičevi siloviti borbi za uspeh in preživetje, sem opozoril na dehumanizacijo sodobnega športa, njen tek sem predlagal za filmsko upodobitev in naslednji dan se je vsulo. Vsi poklicni pisunčki so hiteli zatrjevati, da se je šport oddaljil od humanistične premise in, da bi v lovu na slavo in denar, bilo dobro postaviti razumne meje v skladu z plemenito naravo..in tako dalje..in tako dalje podobne neprijetnosti se dogajajo tudi drugim..Vem, kdo so največji poklicni plagiatorji na našem papirnatem, sesutem, ponavljajočem in neustvarjalnem obnebju javnih občil in ko zberemo vse dokaze, jih bomo pribili na sramotilni steber, saj še tako spretni tat na dolgi rok vedno ujame v lastno slo…potem pa se lastniki čudijo, da tiskanim edicijam vztrajno padajo naklade, če ima njihov zapiti, socrealistični kader od plonkanja in potvarjanja realnosti sesute možgane… Pokorno javljam, da lahko internetni anonimneži ustvarimo več idej, več intelektualne lastnine, kakor so jih poklicni pisuni sposobni ukrasti!!!

  • Share/Bookmark
12.10.2011 07:55




2 odgovorov v “UGLEDNI, POKLICNI TATOVI IDEJ!”

  1.   Stric Marč pravi:

    Metafora dolina Šentflorjanska je že dolgo sinonim za zatohlo provincionalno Slovenijo, podobno kot kralji na Betajnovi za novonastale bogatine. Seveda etablirani pisci svoje ideje plemenitijo v interakciji z okoljem, vmes tudi kaj prisvojijo, vendar je tako bilo vedno. Le internet je novost in nova možnost. Ko greš na blog, moraš vedeti, da berejo tudi drugi ( zato tudi pišeš) in da se kaj prisvoji ali ukrade. To si lahko štejete za uspeh. Bolj žalostni smo tisti, ki pišemo in mislimo, da imamo kaj povedati. Pa še za tatove idej ni zanimivo.

  2.   Boštian pravi:

    Pozdrav. Ne vem v čem je problem – saj si opažen. Agencija za avtorske pravice tudi deluje in tako ni potrebno svojih “otrok” skrivati v zaklonišču. Naj te moti, da kdo misli, da si nekaj uporabnega ali vrednege ponovitve napisal, saj je to le spodbudno. Boštian

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !