Svetujem vsem trpečim v duševni stiski preko društva Obzorje iz Pirana

Drobne, morske misli o Piranu

1. Morje je naravni, mogočni zdravitelj. Sprehodi se ob obali, začuti veter v laseh, naj te objame prostranstvo valov. Odleglo ti bo!

2. Morje je naravni, brezobzirni zdravitelj, malo nepazljivosti in že te zapljusne prostranstvo tihih besed !

3. V obmorskem mestu živijo skupaj raznorodni ljudje. Doktorji, narkomani, psihopati, device. Prostor je majhen. Prava umetnost je, kako se izogniti, da se človek ne bi preveč odrgnil.

4. Piran je kot živalski vrt za male, eksotične živali. Turisti pridejo na izlet, ogledajo si rezervat, spijejo kapučino in odidejo dalje.

5. S prvimi sončnimi žarki začnejo postavni fantje, ki so celo zimo garali v telovadnicah, paritveni ples. Slečejo si majice, malo občudujejo svoje nabrekle mišice, malo pa pogledujejo naokoli, če so mimoidoči opazili njihovo nebeško lepoto. Ja, moški narcisizem ni nič manjši kot ženski.

6. Ezoterično delo, ki ga opravljam v Piranu že vrsto let, tiho, nevidno psihološki delo, izkoreninjanje hudiča na energijskem nivoju, se ne da plačati z nobenim denarjem in nagradami. To je brezkompromisen boj za svetlobo, da se mestece ob preobilju temnih senc ne bo sesulo samo vase.

7.V Trstu nihče ne razume ali noče razumeti slovensko. Kdo smo mi, Slovenci, če nas najbližji sosedi dajejo v nič?

8. Stari kapitan B. sedi ob morju in čaka nevihto. Tri dni ni govoril z nikomer. Vsi njegovi so pomrli. Pomenkuje se z vremenom, išče kompas svojega počutja. Prve kapljice padejo. Pravi, da ni iz sladkorja, da se ne bo umaknil. Strele na obzorju plešejo sekundni striptiz. Dežuje. Starec in morje sta uglašena

8. V siloviti želji po transcendenci so staroselci v majhnem Piranu zgradili deset cerkva. S čim se lahko pohvalimo mi, sodobni digitalni primitivci?

9. Nikjer nisem varen. V Ljubljani živim v stolpnici, visoko v oblakih zgubljam kompas spomina, v Piranu prebivam v kleti, preblizu zemlje, da bi mogel vzcveteti. Nikjer ne morem zakopati srca v beton, nikjer.

10. Odpri se, dečko, proti morju, proti soncu, proti neskončnemu obzorju. Pa naj se sliši še tako patetično, odpri se proti Božji ljubezni, ki spi v tebi.

11. Stari mornar B. pravi, da so stari ljudje po navadi jezni, ker bodo kmalu umrli, zato bi okolici radi še malo zagrenili življenje. Vseskozi poudarjajo, kaj vse materialnega bodo zapustili potomcem, a pozabljajo, da je edina prava dediščina veselje do življenja, ljubezen.

12. Zjutraj v Piranu zaslišim sosedo. »Ništa mi nije rekao, samo mi je opalio šamarčinu!«. In v tem nespoštovanju osnovnih etičnih norm, v tej gluhi sferi učlovečenja, pišem zgodbice o neodkritih lepotah skrivnih prostranstev.

  • Share/Bookmark
26.09.2011 09:42




En odgovor v “Drobne, morske misli o Piranu”

  1. Dajana  Dajana pravi:

    Glede številke 7… Čas je, da se zbudimo in postavimo zase!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !